Da, ob tem mi pride na misel še ena razlaga - JAZ SEM BOG IN NI DRUGEGA POLEG MENE. Oseba, ki to reče, zanjo mi, ostali ne obstajamo. Oni vidijo samo sebe. Oni? Pa to smo mi! Božje navodilo pa je - o tem govori prejšnji pogovor o Jazu - njegovo navodilo pa je, da pozabimo na sebe. Toliko lažje je hoditi na romanja, dati denar v te in one namene, moliti, klečati... a izpolnjevati to, da živimo za druge? Toda če premislimo - za koga pravimo, da je dober? Tisti, ki pozabi celo na sebe in na svoje načrte, samo da bi nam pomagal. Seveda pri tem ne sme imeti skrivnih namenov. Kdo pa ni dober v naših očeh? Tisti, ki postavlja sebe in svoje načrte in vse, kar je njemu drago, na višje mesto kot nas. Jezus pravi - sledite mi, zanikajte se, vzemite svoj križ in hodite za menoj. To je ta dobrota. Po tem koprni naša duša. To je krščanstvo.
